ZELENA DUGLAZIJA
Zelena duglazija (Pseudotsuga douglasii)
Max. višina: 100 m
Max. obseg: 15 m
Max starost: 1300 let
Deblo: Ravno in okroglo, njeno lubje je v mladosti gladko, olivnozeleno, kasneje pa rdeče-rjavo in globoko razpokano. Izloča veliko smole, veje pa so v mladosti prekrite s puhom, ki kasneje odpade.
Listi: Iglice so mehke, dolge okoli 3 cm in imajo močan smolnat vonj.
Cvet: Moški cvetovi so manjši storžki, ki po navadi rastejo za ženskimi.
Plod: Razmnožuje se s semeni, ki dozorijo v jajčastih do 10 cm dolgih storžih, ki rastejo posamično na koncih poganjkov in so obrnjeni navzdol. Izmed temnih lusk storža molijo na plano trodelne, svetle brakteje.
Les: Zelo kakovosten, drevo pa raste hitro, zaradi česar je duglazija gospodarsko zelo pomembna drevesna vrsta.
Razširjenost: Prvotna domovina je severozahodna Amerika, danes je razširjena po vsem svetu. Leta 1827 je duglazijo v Evropo prinesel škotski botanik David Douglas; po njem je drevo dobilo ime.
Posebnosti: Za razliko od drugih drevesnih vrst duglazija skoraj nima naravnih sovražnikov, obenem pa je izredno odporna proti snegolomu, žledolomu, vetrolomu in celo gozdnim požarom.
Skupino zelenih duglazij ob naši poti je leta 1906 s sadikami iz Amerike zasadil Franc Galle, tedanji lastnik gozdov v Bistri.
V Sloveniji so še tri podobna rastišča, ki so jih uredili grofje Attemsi (Slovenska Bistrica), Auerspergi in Windischgraetzi.
Drevesa so zaščitena kot dendrološki naravni spomenik!
Za primerjavo smo izmerili dve drevesi (1976):
| Višina (m) | Premer (cm) | Obseg (cm) |
| Duglazija | 36 | 68 | 217 |
| Duglazija | 32 | 46 | 148 |
Povzetek
- Duglazija zraste do 100 metrov visoko in živi do 1300 let.
- Duglazija sodi v družino borovcev.
- Duglazija je izjemno odporna in ima kvaliteten les.