LJUBLJANSKO BARJE
Ljubljansko Barje je pričelo nastajati pred dvema milijonoma let, v mlajšem pliocenu, ko se je ugreznil in se zaradi stalnega premikanja zemeljskih plošč še ugreza najjužnejši del Ljubljanske kotline.
Malce kasneje, med posameznimi ledenimi dobami, je Sava, ko so se talili ledeniki in je reka izjemno narasla, med Grajskim hribom in Šišenskim hribom odložila ogromne količine proda in s tem zajezila Ljubljanico.
Do ojezeritve Barja je prišlo večkrat. Vsakič si je Ljubljanica utrla pot proti Savi in jezero je odteklo.
Pred 10.000 leti se je končala zadnja velika ledena doba in nastalo je barsko (mostiščarsko/koliščarsko jezero), ki pa se je kasneje, ko je Ljubljanica zopet poglobila svojo strugo, spremenilo v močvirje. Iz odmrlih rastlin se je v stoječi vodi pričela nalagati šota, ki je z razvojem šotnih mahov površje Barja znatno dvignila, ponekod tudi do šest metrov.
Celotno Barje meri približno 130 km2.
Sredi barske ravnine blesti srebrni odsev Ljubljanice, ki teče skoraj v ravni črti proti Podpeči, kjer zavije proti Ljubljani, medtem pa se ji z leve in desne pridružujejo vodotoki Ljubija, Podlipščica, Bistra, Borovniščica, Drobtinka, ...
Z našega razgledišča lepo vidimo nekatere barske osamelce (gričke), nekdanje otoke koliščarskega jezera.
Najbolj levo je Sinja Gorica, s cerkvico sv. Joba na vrhu.
Desno od nje je Blatna Brezovica s cerkvico sv. Jakoba ob vznožju.
Naslednja osamelca sta Bevke s cerkvijo sv. Križa ter gozdnata Kostanjevica. Na njem se nahaja še zadnje ohranjeno visoko barje - Mali plac.
Še bolj v ozadju je najvišji barski osamelec Plešivica, pod njim je cerkev sv. Martina.
Za njim pa sta Vnanje Gorice s cerkvijo sv. Duha in gozdnata Dobčenica.
Slikovito je tudi obrobje Barja. Na jugovzhodu se zaradi narivanja južne dinarske na severno alpsko ploščo vzpenjajo strma pobočja mogočnih jelovo-bukovih gozdov, na obraslih hribih so slikovite cerkvice (sv. Ana, sv. Jožef, Žalostna Mati Božja), nad vsem pa kraljuje razsežni Krim (1107 m).
Izza Barja se na zahodu počasi dvigajo Polhograjski Dolomiti s stožčastim Tošcem (1021 m) in priostreno Grmado (898 m). Na severovzhodu sta bolj skromna Golovec (457 m) in Molnik (582 m).
Ob jasnem vremenu se za njimi rišejo na obzorju mogočne Kamniško-Savinjske Alpe z najvišjim Grintavcem (2559 m) ter Karavanke.
Barje so skušali meliorirati že v rimskih časih. A sedanjo podobo je dobilo šele v zadnjih dveh stoletjih, po izgradnji Gruberjevega prekopa pod Grajskim gričem. Nivo Ljubljanice je upadel do dveh metrov in s številnimi osuševalnimi kanali se je pridobilo nova kmetijska zemljišča. A pred tem je bilo treba odstraniti debelo plast šote. Slednjo se je rezalo, sušilo in prodajalo za kurjavo, včasih pa so obsežna območja preprosto požgali.
Kaj prida se na samem Barju zaradi rednih poplav ni naseljevalo, drugače pa je bilo na obrobju in na osamelcih, kjer so bile naselbine že v rimskem in predrimskem času.
Melioracija barja je sila težavna zadeva, saj se prepletajo pri tem zamotani hidrološki dejavniki s pedološkimi, družbenosocialni s hidrotehničnimi. Zato so se izjalovili že mnogi, sprva veliko obetajoči poskusi. Na pravih barskih tleh ni vaških naselij, še posamezne kmetije so zelo redke. Lastniki zemljišč so večinoma iz obrobnih pa tudi iz bolj oddaljenih vasi.
Na Ljubljanskem Barju med Bistro in Borovniščico, pritokoma Ljubljanice, prevladujejo pašniki, manj je njiv, se pa zato širijo obsežni nasadi ameriških borovnic. Barski travniki so slabše kakovosti (kisli), zelo nasilna je na njih domala neuničljiva preslica, v zadnjem času pa še zlata rozga.
Prisoten je konflikt med naravovarstvenimi težnjami po ohranjanju zadnjih obstoječih šotišč ter mokrotnih travnikov, zavoljo preživetja edinstvenih rastlin in živali, ki tu prebivajo.
Šotišča so namreč najugodnejša podlaga za nasade ameriških borovnic, poljedelci in živinorejci pa zavoljo širitve stremijo k izsuševanju in celo nasipavanju mokrotnih travnikov.
Od leta 2008 za zaščito teh območij skrbi Krajinski park Ljubljansko barje.
Povzetek:
- Ljubljansko barje je nastalo zaradi ugrezanja površja ob stiku tektonskih plošč ter zajezitve s strani reke Save.
- "Koliščarsko" jezero je nastalo pred 10.000 leti in prešlo v močvirje.
- Barje se človek trudi izsušiti že 2000 let, delno nam je uspelo šele z Gruberjevim prekopom in tisoči kilometrov kanalov.
- Gričkom na Barju pravimo osamelci.
- Zaradi rednih poplav na barskih tleh ni naselij.
- Naravovarstveno najbolj pomembna območja na Barju so obenem gospodarsko najbolj zanimiva.
Zanimivost
- Barje se ponekod pogrezne tudi za 4 mm na leto.
- Ljubljanica ima od Vrhnike do Ljubljane manj kot en meter padca. Ob velikih poplavah jo Gradaščica prisili, da teče nazaj proti Vrhniki.
- Pod neprepustnimi plastmi Barja je vir pitne vode za vsa naselja, ki jih vidite pod seboj.