VELIKI JESEN
Od rampe na gozdni cesti nas je pot vodila skozi gozd javorja, jesena, bukve, posamičnih jelk in kostanjev.
VELIKI JESEN
Veliki jesen (Fraxinus excelsior)
Max. višina: 50 m
Max. obseg: 10 m
Max starost: 900 let
Deblo: Ima pravilno, široko in zračno krošnjo, močne dolge veje in ravno deblo. Korenine so razvite in zelo močne. Lubje je sprva gladko in sivo, pozneje sivo do sivorjavo ter vzdolžno razpokano. Brste ima značilno črne.
Listi: Navzkrižno razporejeni, sestavljeni iz 7-13 suličasto zašiljenih lističev, katerih robovi so fino nažagani in večinoma goli.
Cvet: Združeni v obstranske late so slabo vidni. Cveti aprila in maja pred olistanjem.
Plod: Podolgovati, rjavi krilati oreški, združeni v goste šope. Seme je na koncu krilca.
Les: Trden, trajen in lep les, primeren za parket, pohištvo, športno in delovno orodje. Prenese hude obremenitve.
Razširjenost: Njegova domovina je Evropa, pozneje pa so ga razširili po vsem svetu.
Posebnosti: S kuhanjem listja so nekoč barvali volno na zeleno, s skorjo in modro galico pa na črno. Izvlečki se uporabljajo za zdravljenje ledvic, prebavil in revme. Napitek iz jesenovega listja naj bi zdravil kačje ugrize. Kače naj bi se izogibale jesenove sence, celo skozi ogenj bi naj lezle raje kot skozi jesenove veje. Novorojenčke so nekoč prvič okopali pred ognjem iz jesenovih polen.
SMREKA
Smreka (Picea abies)
Max. višina: 60 m
Max. obseg: 7 m
Max starost: 500 let
Deblo: Krošnja je koničasto stožčaste oblike, zgornje veje ima obrnjene navzgor, spodnje navzdol, a na koncu tudi usločene nazgor, deblo je vitko, pokončno in ravno, korenine so plitve. Lubje je rdečkasto s tenkmi luskami.
Listi: Iglice so dolge 10-25 mm, ravne ali usločene, štirirobe, koničaste, rahlo bodeče, na obeh straneh temno zelene. Na pokončnih poganjkih rastejo spiralno.
Cvet: Do 2 cm dolgi, sprva rdečkasti in pozneje rumenorjavi, ženska storžasta socvetja so rdeča, pokončna in rastejo na koncu poganjkov v zgornji tretjini krošnje. Cveti aprila in maja.
Plod: Po oploditvi cvetovi prerasejo v storže in se povesijo. Dolgi so 10-15 cm, najprej zeleni in rdečkasti, pozneje svetlo rjavi. Luske so toge in trdne, na robu potegnjene v jeziček.
Les: Mehak in elastičen. Uporaben v gradbeništvu, pohištevni industriji, papirni industriji, pri izdelavi glasbil.
Razširjenost: Od druge polovice 18. stoletja je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta iglavcev. Razen v svojem naravnem alpskem območju, uspeva umetno zasajena tudi v nižinah.
Posebnosti: Iz smrekovih iglic se pridobiva eterična olja, skorjo se uporablja za strojenje, iz nje pridelujejo tudi terpentin. Smreka je v ljudskem izročilu simbol rodovitnosti, od tod postavljanje mlajev in božičnega drevesca.
GOLI BREST
Goli brest (Ulmus glabra)
Max. višina: 40 m
Max. obseg: 8 m
Max starost: 300 let
Deblo: Ima temno sivo skorjo, ki je pri mladih drevesih gladka, kasneje pa postane plitvo razpokana. Poganjki so rjavi in posuti z lenticelami. Veje so enakomerno porazdeljene in tvorijo široko krošnjo. Koreninski sistem je močan, a ne globok.
Listi: Enostavni, narobe jajčasti ali eliptični, dolgi 8-17 cm, široki 3-12 cm. Imajo dvakrat napiljen rob in kratek pecelj.
Cvet: Dolgi do 5 mm, rastejo v šopih ali posamično na 1 cm dolgih pecljih. Cvetijo v začetku aprila.
Plod: Krilati orešek, 2-2,5 cm dolg in 1,5 cm širok, dozori proti koncu maja ali v začetku junija.
Les: Rdečkasto rjav z zelenkastim odtenkom. Uporablja se za pohištvo, parkete in v lesnih obrteh.
Razširjenost: Uspeva od nižin do gorskih predelov v Evropi, posamično ali v skupinah z drugimi drevesnimi vrstami.
Posebnosti: