BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA

Škodo v gozdu povzročajo biotski dejavniki (žuželke, glive, bakterije, virusi, divjad, glodalci in človek) ter abiotski dejavniki (veter, sneg, led, voda in ogenj).
Glive, bakterije in virusi povzročajo številne bolezni v vseh starostih gozdnega drevja.
Povzročitelji bolezni so v gozdu vedno navzoči, obseg in moč njihovega delovanja pa sta odvisna od odpornosti oziroma od splošnega zdravstvenega stanja gozda.
S svojimi posegi v gozd lahko človek močno vpliva na pojav in razširjanje gozdnih bolezni.

Posebno nevarne so bolezni, ki jih je človek nehote razširil na območja, kjer jih sprva ni bilo (vnesene bolezni).
Drevje proti tem boleznim ni naravno odporno, zato je v takih primerih lahko ogrožen obstoj celotne drevesne vrste.
Pri nas je razširjena predvsem holandska brestova bolezen. Prvič je bila ugotovljena leta 1919 na Nizozemskem.
Gre za bolezen debla in vej, povzroča pa jo zajedalska glivica.
Zaradi napada glivice se prevodne cevi (traheje) v lesu debla ali vej zamašijo z izrastlinami (tilami), v katerih je temna sluzasta snov.
Onemogočen je tok vode, zaradi česar listje nad okuženimi deli ovene in se posuši.
Drevo odmre v enem letu ali pa po nekaj letih, kar zavisi od mesta in obsega okužbe.
Bolezen razširjajo brestovi podlubniki.
Posledice holandske brestove bolezni lahko vidimo na brestih ob poti (delno suha in suha drevesa).
Drevesa pa napadajo tudi rastlinski zajedavci, kot je bršljan.

Bršljan (Hedera helix)
Max. dolžina: 25 m
Max. obseg: 2 m
Max. starost: 170 let
Steblo: Gre za olesenelo zimzeleno ovijalko iz družine bršljanovk. Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v drevesih ali zidovih hiš. Navzgor se vzpenja s pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji služijo kot opora.
Listi: Mladi listi navadnega bršljana so svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so srčaste, zgornji pa ovalne oblike. Listi in mleček navadnega bršljana so za človeka strupeni, z njim pa se prehranjujejo nekatere žuželke (paličnjaki).
Cvet: Beli ali svetlo zeleni so združeni v kobule. Bogati so z nektarjem in predstavljajo pomemben vir hrane žuželkam. Cveti septembra in oktobra.
Plod: Oplojeni cvetovi pozimi in spomladi postanejo majhne modre jagode, ki so za ljudi strupene, pozimi pa pomembna hrana nekaterim pticam.
Les:
Razširjenost: Uspeva tako v senčnih gozdovih kot tudi v slabši zemlji. Drevo, katerega agresivno obrašča, sčasoma "zaduši", zato gozdarji priporočajo pravočasno odstranjevanje.
Posebnosti: Kljub strupenim lastnostim so navadni bršljan uporabljali v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu. Tako so mleček rastline uporabljali za odstranjevanje bradavic, liste in jagode pa za zdravljenje kožnih in nekaterih drugih bolezni. Pogani so v preteklosti bršljan uporabljali pri različnih obredih, pripisovali so mu celo čarobno moč.

Povzetek



NAZAJ