GORSKI JAVOR IN DIVJA ČEŠNJA

Pred seboj imamo lep primer gorskega javorja.

Gorski javor (Acer pseudoplatanus)
Max. višina: 40 m
Max. obseg: 8 m
Max. starost: 500 let
Deblo: Mlada drevesa imajo gladko sivkasto skorjo, ki pa z leti razpoka tako, da se lupijo velike krpe. Brsti so navzkrižno razporejeni po dva nasproti.
Listi: So dlanasto krpati do 20 cm široki in do 16 cm dolgi. Listne krpe so grobo nažagane z ostrimi zarezami med njimi.
Plod: Dva plodiča s krilcema, ki sta združena pod kotom 90 stopinj.
Les: Srednje trd in srednje elastičen. Uporablja se za pohištvo, v rezbarstvu in drobne lesene izdelke. V nekaterih primerih tvori izjemen les, ki pri prodaji dosega zelo visoke cene: javor ikraš, javor ptičar in javor rebraš. Vse te oblike so redke, pri nas pa se najpogosteje pojavlja rebraš. Javor rebraš je posledica kratko valovite rasti. Uporablja se v pohištveni industriji (kot furnir) in za izdelavo violin.
Razširjenost: Najpogostejši je v mešanih gozdovih gorskega pasu. Najdemo ga do 1.700 m visoko, izjemoma do gozdne meje. Dobro uspeva na rahlih, svežih, globokih, dobro odcednih in s humusom bogatih tleh. Ustreza mu apnenčasta podlaga. Suše in vročine ne prenaša dobro.
Posebnosti:

Na drugi strani poti vidimo divjo češnjo, drevesno znanilko pomladi.

Divja češnja (Prunus avium)
Max. višina: 40 m
Max. obseg: 5 m
Max. starost: 180 let
Deblo: Deblo poteka pogosto skoraj do vrha. Skorja je rjavosiva ali svetlosiva in tanka. Je gladka in posejana z lenticelami. Pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka. Koreninski sistem se prilagodi globini gozdnih tal.
Listi: Enostavni, podolgovati in eliptični. Dosežejo dolžino do 12 cm. Na vrhu peclja sta dve jasno vidni rdeči žlezi.
Cvet: Bele barve in združeni v sedeče kobule po tri. Cveti aprila in maja ter se istočasno olista.
Plod: Črnordeče jagode dozorijo sredi poletja in so manjše kot pri domači češnji.
Les: Ko doseže starost okoli 60 let, drevo preneha rasti v višino in les začne počasi trohneti. Les divje češnje dosega visoke cene, saj je zaželen za izdelavo furnirja, pohištva in glasbil. Je rdečkasto rumen ali rdečkasto rjav. Na prostem ni obstojen.
Razširjenost: Uspeva po vsej Sloveniji. Pojavlja se posamezno ali v manjših skupinah v mešanih gozdovih, kjer je veliko drugih drevesnih vrst. Pogosta je v sredogorskih bukovih gozdovih in gozdovih gradna ter gabra. Raste do 1700 m visoko, vendar pa je nad 800 m redka. Dobro uspeva na toplih in sončnih rastiščih z bogatimi in svežimi tlemi. Suša ji ne ustreza. V domačih vrtovih gojimo njene plemenite sorte.
Posebnosti: Divja češnja je manjši posebnež med listavci. Poleg črne jelše je edini listavec pri nas, ki ustvari deblo skoraj do samega vrha. Pri drugih drevesnih vrstah se ta rad razdeli na več vrhov oz. vej. Veje pogosto rastejo v vencih, kot je to značilno za iglavce (smreka, jelka). Pri poškodbah tvori zaščitno smolo, ki zaščiti rane.
Češnjo v gozdu posebej negujemo in pazimo nanjo. Pri gorenju sprosti veliko toplote, sprošča pa tudi prijeten vonj po češnjevih cvetovih.
Divja češnja ima v gozdu pomembno vlogo. Njen opad izboljšuje lastnosti tal. Plodovi so hrana številnim pticam, ki raznašajo koščice in tako skrbijo za njeno razširjanje.
Plodove divje češnje lahko uživamo surove ali pa naredimo marmelado, kompot, sok, liker, vino, žganje, sladice. Divja češnja ima tudi številne zdravilne lastnosti. Plodovi pomagajo pri srčnih in ledvičnih boleznih in arteriosklerozi. Ugodno vplivajo na rast zob in kosti. Čistijo telo in vplivajo na delovanje ledvic in jeter. Čaj iz pecljev lajša artritis in revmatizem. Smola lajša težave s kašljem.

Ob poti so tudi ostaline velike apnenice - zemeljska kopa. Gre le za eno od več sto podobnih na območju, ki so jih uporabljali za pridelavo apna med gradnjo Južne železnice.

Povzetek



NAZAJ