DIVJAD V GOZDU
Pomemben člen v življenjski združbi gozda je divjad.
Gozda namreč že dolgo ne pojmujemo samo kot vira lesa, temveč kot skupnost mnogih in vzajemno povezanih organizmov, ki so odvisni tudi od neživega okolja.
Divjadi torej priznavamo življenjski prostor v gozdu in jo moramo zato pri gospodarjenju tudi upoštevati.
Slovenija je dežela, ki sodi v evropski vrh glede pestrosti vrst divjadi, na razmeroma majhnem ozemlju.
Prav gozdovi visokega krasa, mednje štejemo tudi Bistrške gozdove, pa so najbogatejši z divjadjo.
V gozdovih nad Bistro živijo številne vrste: medved, volk, ris, lisica, divja mačka, jelen, srna, divji prašič, obe kuni (belica in zlatica), jazbec, poljski zajec, gozdni jereb, ujede (kanja, kragulj, skobec) in druge.
V nižinskem svetu na Ljubljanskem Barju pa poleg srne in zajca živijo fazan, poljska jerebica, raca mlakarica ter druge vrste vodne in obvodne perjadi.
Lovci na t.i. krmiščih krmijo divjad v kriznem obdobju, kot je visok sneg, slaba letina in podobno.
Krmijo jo tudi zavoljo preprečevanja škod na kmetijskih zemljiščih in gozdnem drevju (preprečevalna krmišča) in pa zaradi zadrževanja zaradi uravnavanja številčnosti (privabljalna krmišča).
Mrhovišče pa je kraj, kamor se polaga hrana živalskega in rastlinskega izvora z namenom privabljanja in krmljenja medveda ali drugih zveri.
Služi istemu namenu kot krmišče.
Eno od teh je tudi v naši neposredni bližini.
Povzetek
- Divjad je pomemben del življenjske združbe gozda.
- Slovenija je med državami z najvišjo pestrostjo vrst divjadi.
- Skoraj vse vrste, od velikih zveri do malih glodalcev, živijo tudi v gozdovih nad Bistro.
- Lovci v skrbi za divjad organizirajo krmišča in mrhovišča.