HRAST
Pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob (Quercus robur), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), črničevje ali črnika (Quercus ilex) in oplutnik (Quercus crenata). Najbolj razširjena sta dob in graden, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih. V preteklosti so pri nas uspevali predvsem nižinski gozdovi doba, ki pa so jih posekali zaradi kmetijstva. Danes je kot hrastov gozd ohranjen le še Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki in nekaj ostankov v Pomurju. Hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljajo okoli 8 %. Hraste ogroža hrastova pepelovka.
Dob (Quercus robur)
Max. višina: 45 m
Max. obseg: 14 m
Max. starost: 1700 let
Deblo: Njegova skorja je siva, v mladosti gladka, kasneje pa razpoka. Močne in globoke so vzdolžne razpoke, prečne pa so plitvejše. Ima močan in dobro razvit koreninski sistem.
Listi: Pernato krpati s 5 do 7 parov krp, dolgi do 15 cm in široki do 10 cm. Listni pecelj je dolg 0,5 do 1 cm.
Cvet: Cveti maja.
Plod: Želod dozori oktobra. Uporaben je za prehrano domačih živali.
Les: Trd, obstojen, zelo cenjen. Njegova gostota znaša od 390 do 790 kg/m3. Uporablja se za gradnjo ladij (jambori), v mizarstvu, za pohištvo, v parketarstvu, gradbeništvu, za izdelavo sodov.
Razširjenost: Najbolje uspeva na globokih in z minerali ter humusom bogatih tleh z visoko podtalnico. Ustrezajo mu tudi občasno poplavljena območja ob rekah in jezerih.
Posebnosti: Skorja se uporablja v zdravilstvu zaradi čreslovine in drugih zdravilnih snovi.
Graden (Quercus petraea)
Max. višina: 48 m
Max. obseg: 14 m
Max. starost: 1000 let
Deblo: Njegova skorja je sivo in plitvo razpokana. Bolj izrazite so vzdolžne razpoke. Ustvari močno glavno korenino.
Listi: Pernato krpati s 5 do 9 parov krp, dolgi do 12 cm in široki do 7 cm. Listni pecelj je dolg od 1,5 do 4 cm.
Cvet: Cveti maja.
Plod: Želod dozori oktobra. Uporaben je za prehrano domačih živali.
Les: Les je nekoliko manj cenjen kot les doba, čeprav po kakovosti ne zaostaja. Njegova gostota je okoli 660 kg/m3. Uporablja se za izdelavo pohištva, parketa in sodov.
Razširjenost: Naša četrta najbolj razširjena drevesna vrsta. V lesni zalogi predstavlja 6,2 %. Razširjen je skoraj po vsej Sloveniji. Dobro uspeva na rahlih, dobro zračnih in rahlo kislih peščeno glinastih tleh. Godijo mu sveža tla, ne prenaša pa dobro zastajajoče vode. Potrebuje veliko svetlobe.
Posebnosti: Iz skorje se pridobivajo čreslovine, ki se uporabljajo za strojenje kož.