GOZDNA TLA
Na izkopanem profilu gozdnih tal vidimo izrazite plasti:
STELJA
Vrhnji del tal pokrivajo sveže odpadle iglice, listi in drugi odmrli deli rastlin (pa tudi živali).
Na stiku s humusom je vlažna in se razkraja.
HUMUS
Tu se organska snov intenzivno razkraja in nastaja rahel, temno rjav, skoraj črn gozdni humus (preperela organska snov).
MINERALNA PLAST
Plast, ki sledi, je pretežno mineralne (anorganske) sestave: ilovica, pesek, glina).
Po barvi se ostro loči od zgornje plasti, ki je temnejša zaradi organskih snovi.
SKALNA PODLAGA
Geološka podlaga pod našimi nogami je pretežno glavni dolomit (kalcijev in magnezijev karbonat) iz zgornjega triasa (starega okrog 210 milijonov let).
Naziv naših tal je: srednje globoka, slabo izprana humozna rjava tla.
Izraz rjava tla splošno rabimo za tla z razvitim profilom, kar pomeni, da imajo dovolj izrazite organske in mineralne plasti (horizonte).
Izprana tla se imenujejo zato, ker padavine izpirajo del snovi iz zgornjih plasti v spodnje.
V tleh so številna živa bitja, od krtov, miši, deževnikov, stonog do nevidnih množic mikroorganizmov.
Vsi ti ugodno vplivajo na rahlost tal in razkroj organske snovi.
Rastlinska hrana je v tleh v zadostni količini in v rastlinam dostopni obliki.
Razmere za uspešno rast gozdnega drevja so torej dane.
Plodna gozdna tla nastajajo in se razvijajo zelo počasi.