LIPA

Na goloseku pod železnico iz vojnih dni so se samostojno razširili listavci.
Ker ob bližnji cesti Vrhnika-Bistra raste več večstoletnih lip, se je lipa nasemenila najmočneje.

Lipa (Tilia platyphyllos)
Max. višina: 40 m
Max. obseg: 15 m
Max. starost: 1200 let
Deblo: Mladi poganjki so gladki, rdečerjavi in v začetku dlakavi. Pozneje dobi ravno in sivorjavo skorjo. Na prostem se krošnja bujno razvije in je sestavljena iz debelih vej. V gozdu je krošnja manjša, veje pa ne dosežejo tako velikih premerov. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Ima močno razvit koreninski sistem, pri katerem prednjačijo stranske korenine. Te zrastejo globoko v tla.
Listi: Premenjalno nameščeni, veliki od 7 do 17 cm dolgi, nepravilno srčaste oblike, na koncu zašiljeni in na robu drobno nažagani. Pecelj je dolg do 5 cm in dlakav.
Cvet: Običajno raste v socvetjih po tri. Cveti junija.
Plod: Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški, ki so zelo trdi in dlakavi. Imajo 4 ali 5 vzdolžnih reber. Vsak orešek vsebuje eno ali dve semeni.
Les: Mehak in lahek. Njegova gostota znaša od 320 do 560 kg/m3. Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač itd.
Razširjenost: Lipa je razširjena po vsej Sloveniji. Pojavlja se predvsem kot primes v hrastovih in bukovih gozdovih vse do 1500 m visoko, izjemoma tudi više. Dobro uspeva na globokih apnenih tleh, ki so bogata z mineralnimi hranili in so dovolj vlažna. Slabo prenaša mraz, sušo in onesnažen zrak.
Posebnosti: Uporabnost lipe je legendarna. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.

Lipi zelo podobna drevesna vrsta je lipovec (Tilia cordata), ki ravno tako uspeva v naših gozdovih.

NAZAJ