PTICE V GOZDU

Številni ptičji prebivalci gozda so pomemben dejavnik pri zatiranju škodljivcev gozdnega drevja. Na sprehodu po učni poti pa lahko opazimo oziroma slišimo zlasti naslednje vrste ptic:

Velika sinica je med vsemi vrstami sinic najpogostejša, največja in najbolj trdoživa ter se najlaže prilagaja življenjskim pogojem v listnatem, iglastem in mešanem gozdu. Gnezdi v duplu, pogosto ima vsaj eno leglo letno.

Plavček je manjši in manj pogost kot velika sinica. Ime je dobil po modrem perju na glavi. Naseljuje s podrastjo bogate listnate in mešane gozdove. Gnezdi navadno le enkrat v letu, prav tako v duplu kot velika sinica.

Menišček je najmanjša evropska sinica. Najraje naseljuje iglaste in mešane gozdove od nižin do drevesne meje. Za gnezdenje uporablja dupla nizko pri tleh in štore, pa tudi špranje zidov ali celo opuščene rove malih sesalcev v tleh.

Močvirska sinica kljub svojemu imenu raje kot močvirja naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove z bukvami in hrasti, kjer si najde hrano. Pozno poleti in pozimi si dela zaloge hrane (npr. žir), ki jo skriva v gozdno steljo ali štore. Gnezdi v duplu, lahko tudi v zidni špranji.

Brglez najraje naseljuje starejše listnate gozdove, kjer je vsaj nekaj debelih dreves.
Gnezdi na visokem drevju v duplih, v katerih prevelik vhod zadela z ilovico in pusti le manjšo odprtino, skozi katero lahko smukne v gnezdo. V plezanju po drevesnem lubju je pravi umetnik, saj je edina ptica pri nas, ki lahko pleza tudi z glavo navzdol.
Ima le eno gnezdo letno in se čez zimo ne seli.

Škorec za svoja gnezda najraje izbira parke, vrtove in sadovnjake, a tudi redke listnate gozdove. Gnezdo si naredi v duplu, in sicer v luknjah strohnelih grč in opuščenih duplih žoln.
Hrano za svoje mladiče išče tako na travnikih kot v gozdu. Na zimo se seli, le redki ostanejo pri nas.

Taščica gnezdi na tleh med listjem in travo, v brežini ali v luknji v deblu. Za svoj življenjski prostor izbira listnate oziroma mešane gozdove z bogato podrastjo. Najpogosteje jo bomo slišali proti večeru, ko utihne večina drugih ptic, najlažje pa jo bomo opazili nizko na tleh, ko se smuka med podrastjo.

Cikovt naseljuje mešane gozdove z dobro razvito podrastjo, našli pa ga bomo tudi drugje, kjer rasteta drevje in grmovje. Njegova priljubljena hrana so polži. Pogosto tako naletimo na kamen, na katerem kot na nakovalu razbija polžje hiške.
Gnezdo si naredi v grmu ali na drevesu. Prezimuje večinoma v Sredozemlju.

Carar je največji evropski drozg. Naseljuje mešane gozdove z visokim drevjem, kjer si naredi tudi gnezdo. Najlažje ga bomo slišali ali videli visoko v jelki, kjer se prehranjuje s plodovi bele omele. Na njegovem jedilniku se znajdejo tudi žuželke, polži, deževniki in jagodičje. Pri nas je pogosta celoletna vrsta.

Črna žolna je največja med našimi žolnami, ki naseljuje zelo velik teritorij. Prebiva skoraj v vseh vrstah gozdov, kjer so ji na voljo starejša debelejša drevesa. Gnezdi v duplu, ki si ga izteše sama, prehranjuje pa se z velikimi drevesnimi mravljami in ličinkami hroščev, ki živijo pod drevesnim lubjem in v lesu.

Veliki detel je najpogostejša evropska žolna. Naseljuje vse vrste gozdov, najpogosteje pa ga bomo slišali označevati svoj teritorij s trkanjem spomladi. Gnezdo si izteše v duplu, prehranjuje pa se z žuželkami, živečimi pod drevesnim lubjem in v lesu.

Lesna sova je ptica noči. Podnevi spi oziroma počiva, svoj glavni plen, kot so miši in voluharice, pa lovi ponoči, ko jo lahko tudi slišimo. Najraje naseljuje mešane in listnate gozdove, kjer gnezdi v velikih drevesnih duplih.

Kanja naseljuje listnate, mešane in iglaste gozdove, lovi pa večinoma v odprti pokrajini. Prehranjuje se predvsem z manjšimi glodavci. Gnezdo si naredi v krošnjah dreves, kjer ima ponavadi eno leglo letno.

Ščinkavec naseljuje gozdove, žive meje ter tudi parke in vrtove. Gnezdo, obloženo z mahom in lišaji, samica splete med vejami. Hrani se predvsem s semeni, ki jih z močnim kljunom zlahka prepolovi in spretno izlušči sredico. V toplejšem času leta se prehranjuje tudi žuželkami in drugimi nevretenčarji. Pri nas je pogosta celoletna vrsta.

Krokar je največji med evropskimi vrani. Pri nas naseljuje velika gozdnata območja in gorska področja. Večinoma se prehranjuje z mrhovino in odpadki, manjšimi vretenčarji, žuželkami, sadjem in drugimi plodovi, v skupini z drugimi krokarji pa upleni tudi šibke in bolne večje sesalce. Veliko gnezdo iz vej, koreninic, trave in listja si naredi v skalni steni ali na visokem drevesu.

Število ptic pri nas zaradi različnih dejavnikov, ki so povezani predvsem s človekovo aktivnostjo, zelo hitro upada. V gozdu so predvsem ogrožene tiste vrste, ki imajo posebne zahteve glede gnezdenja (npr. gnezdilke v duplih ali ptice, ki potrebujejo za življenje stara, debela drevesa). Zato je tu potrebno puščati tudi nekatera trhla drevesa, ki nudijo pticam prostor za gnezdenje kot tudi prostor za prehranjevanje.

Naloga



NAZAJ