ŽELEZNICA DUNAJ - LJUBLJANA - TRST
Skozi gozdove, koder poteka naša pot, je speljana železniška proga Dunaj-Ljubljana—Trst (Koper, Pula). Progo Ljubljana—Trst (odsek Južne železnice Dunaj—Trst) so pričeli graditi leta 1850, odprta pa je bila 27. julija 1857. Naš podhod kaže, kako temeljito so jo zgradili, saj je kljub zelo velikemu prometu dobro ohranjen.
Za izgradnjo bivalnih barak delavcev, gradbenih odrov, železniških pragov, pripravo oglja, žganje apna ter za kurjavo samo so med gradnjo do golega posekali gozd v bližnji in daljni okolici železniške proge. Nastal je golosek.
Kljub temu je železnica gozdarstvu prinesla tudi napredek. Po njeni izgradnji namreč ni bilo več potrebno tovoriti lesa z vozovi po cesarski cesti ali z ladjami po reki Ljubljanici. Hlodovino so enostavno prepeljali na bližnjo železniško postajo v Borovnici, od tam pa z vlakom kamorkoli po Evropi.
Železniško progo bomo na naši poti prečili dvakrat: najprej skozi podhod v smer proti Dolu (Borovnici), nato pa skozi podvoz v smeri proti Podgori (Verdu).
NAVADNA ROBINIJA
Je pa železnica v naše gozdove nehote zanesla tujerodno in deloma celo invazivno vrsto - akacijo, ... ki to ni. Vzdrževalci proge jo zaradi hitre rasti, trnja in trdoživosti sovražijo, čebelarji pa zaradi izjemne medonosnosti naravnost ljubijo.
Navadna robinija (Robinia pseudoacacia)
Max. višina: 40 m
Max. obseg: 7 m
Max starost: 400 let
Deblo: Pokončno, že zgodaj razvejano v več stebel. Lubje je debelo, sivorjavo in globoko razpokano. Krošnja je okrogla, veje so polne dolgih trnov.
Listi: Svetlo zeleni in pernato deljeni na manjše lističe. Listi so na rdeče rjave mlade vejice nameščeni premenjalno, sestavljeni so iz 7-20 majhnih lističev z gladkim listnim robom. Na bazi peclja poganjata iz veje po dva trna, ki sta v resnici preobražena prilista.
Cvet: Beli in združeni v velika grozdasta socvetja, zelo medonosni, cvetijo od maja do junija. Cvetovi so užitni ocvrti.
Plod: Oplojeni cvetovi postanejo viseči rjavi sploščeni stroki, polni semen (od 4-10 fižolu podobnih). Dozorijo v septembru, oktobru in ostanejo čez zimo na drevesu.
Les: Trd in trpežen, elastičen. Uporablja se v kolarstvu, sodarstvu, ladjedelstvu, za gradbeni les, za železniške pragove, za ročaje orodja ...
Razširjenost: Domovina robinije so ZDA, od 17. stoletja pa se je razširila po vsej Evropi. Širi se agresivno s semeni, potaknjenci in koreninskimi poganjki. Potrebuje veliko svetlobe, zato se pojavlja na gozdnih obronkih ali posekah. Bolj ji odgovarja toplejše podnebje. Dobro prenaša onesnažen zrak.
Posebnosti: Iz vejic robinije se izdeluje kvalitetne špine za krvavice. V rudnikih so iz nje izdelovali opornike, saj so ob velikih obremenitvah pričeli glasno pokati, precej preden so se zlomili.
Povzetek:
- Železnico od Ljubljane do Trsta so gradili sedem let.
- Gradnja železnice je povzročila uničenje gozda nad Bistro.
- Prihod železnice je pospešil razvoj gozdarstva na širšem območju.
- Ob železniški progi najdemo nepravo akacijo, s čudovitim belim cvetjem in ostrimi trni.
Zanimivost:
V Vodniku po učni poti iz leta 1976 piše:
"Učna pot je speljana pod železniško progo: PROSIMO VSE OBISKOVALCE. DA SE NE ZADRŽUJEJO V NJENI BLIŽINI, ZLASTI NE POD PODHODOM. OB VELIKEM PROMETU, KI JE TOD OBIČAJEN, LAHKO KAJ PRILETI IZ DRVEČEGA VLAKA!"