GOZDNA PODRAST

Vse pobočje nad železnico je bilo še v začetku 20. stoletja poraščeno z bukovim gozdom, ki so ga posekali na golo, les pa zvozili na parno žago poleg gradu Bistre ter k drugim porabnikom.
Poseko so kasneje sistematično zasadili s smreko.

Žledolom leta 2014 in sanacija gozda po napadu podlubnikov sta območje zopet spremenila v golosek.
Poskus ponovne umetne zasaditve drevja ovira agresivna podrast, ki pa je obenem odlično zavetje in vir hrane živalim.
Na obeh straneh naše poti se bohotita praprot ter robida.

ORLOVA PRAPROT

Orlova praprot (Pteridium aquilinum)
Max. višina: 2 m
Max starost: Trajnica.
Steblo Dolg,do 1 cm debel, rjav pecelj z rumenkastim žlebom v sredini.
Listi: Odlikuje se z razmeroma velikimi dimenzijami temno zelenih listov. Ti so trikotni, dolgi 40-150 cm, razdeljeni na 2-4 dele, sestavljenih iz ducatov parov enako trikotnih segmentov.
Plod: Trosi na spodnji strani listov dozorijo konec leta.
Razširjenost: Skoraj povsod po svetu, od nižin do podalpskih področij, pogosto na velikih površinah. Raste v svetlih gozdovih kiselkastih tal, na robovih gozdov, posekah, pogoriščih v gozdovih, zapuščenih krajih.
Posebnosti: Ima sposobnost hitrega vegetativnega razmnoževanja in v kratkem časovnem razdobju zaraste ogromne površine. Listje praproti kmetje pogosto uporabljajo kot steljo za domače živali. V preseku ima rastlina obliko dvoglavega orla, po čemer je tudi dobila ime.

ROBIDA

Robida (Rubus fruticosus)
Max. dolžina: 9 m
Max starost: Trajnica.
Steblo: Zeleno in trnato. Trni so ostri in se radi zapletajo v obutev in obleko.
Listi: Listi so pernati, 3 do 7 delni. Pogosto se zgodi, da jeseni ne odpadejo, temveč preživijo zimo. Različne gosenice objedajo liste, listi pa teknejo tudi jelenjadi in drugim rastlinojedcem.
Cvet: Bel. Cveti od maja do konca avgusta.
Plod: Iz cvetov se razvijejo birni plodovi črne barve. S plodovi-robidami se hranijo številni sesalci, med njimi tudi lisica in človek. Robide lahko nabiramo od konca maja do septembra.
Razširjenost: Raste v gozdovih in na gozdnih obronkih, v živih mejah, ob grmičevju, omejkih in v resavah. Pogosta je na posekah, kjer je dovolj sonca in novo drevje še ni dovolj visoko, da bi zasenčilo tla. Ustreza ji okolje z milimi zimami. Rada ima visoko zračno vlago.
Posebnosti: Obstaja preko 370 različnih vrst robid, ki so si med seboj bolj ali manj različne. V Sloveniji je vsaj 28 različnih vrst, ki pa jih med seboj zelo težko razlikujemo. Robide se medsebojno zelo rade križajo. Robida je že iz antičnih časov poznana kot zdravilna rastlina. Plodovi imajo razkuževalni učinek, zavirajo rast rakastih tkiv, zmanjšujejo odlaganje holesterola, preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, pomagajo k bolj zdravemu srcu in ožilju. Čaj iz listov je primeren za grgranje pri vnetem grlu, čisti pa tudi kri. Robidov sirup zdravi drisko.

Zanimivost:



NAZAJ